UBICACION
SIMBOLOS PATRIOS
ORIGENES
PREKMURJE
PORABJE
COSTUMBRES
LITERATURA
INMIGRACIONES
SIGLO XXI
ENTRE GUERRAS
ASI LLEGARON
INSTITUCIONES
AVELLANEDA
ANORANZAS
PRESENTACION
FACULTAD
NOVEDADES
enlaces
CONTACTO

volver a inicio volver a inicio
PREKMURSKI ARHIV
Arhiv / The Prekmurje archives in Argentina

 

 

La television de Eslovenia visita el Archivo Transmurano - 21 octubre de 2011
Visita y filmacion de documental Director Stefan Celec - Camarografo  Joze Glazar 
 
 
Visita - Obisk - Prekmurki Arhiv - 11/04/2010
Ministro Bostjan Zeks - Sr. Embajador Prof. Agustin Vivot
 
Slovenje

 

Nakraci šcem doli spisati moje mislejnje odnas slovenov, nešcem stem nikomi tanac davati menje pa koga vciti.
Žalostno veckrat cüjem tou rejc , mijsmo nej slovenje, zatok-ka nejmamo svojga pisma, nejmamo svoje gramatike, tou ges tüdik prepoznam kaje tak, ali topa nikak neprepoznam ka zavoljo toga smo mij nej slovenje zatok kaso naši dedeki i naši ocaki tüdik samo takši slovenje bili, takpa te ci mij šcemo poštuvati naše stariše tüdik moremo zdržati tou slovencino, naj bode vküper nabrana skelko štec jezikov, samo kaje naša. Zatok ka cimo mij iskali i si svoje stare glave natam trli ka se naj navcimo pravi slavski jezik, temo mij ešce sikdar tisti kaksmo gnes, zatok ka si mij eti stem nikaj nepomoremo, samo telko doprinesemo ka svoje zapistimo drügo sepa nanavcimo. Ci mij našo deco nemo tak fcili kak mij znamo te nedo znali nikak, zatok-ka smo mij trnok malo zatou kabije navcili pravi slovenski jezik i pravo pismo. Po mojem mišlejnji bi mij mogli biti slovenje kakso bili naši Ocaki i ranoc tak naša deca, cipa nattejmi šteri bi dasvejta šou vnašo domovino dese tam tak ali etak mogao vciti, cipa ostane eti te njemi pa tou tüdik dojde zatok kade si znami znao zgucati ovak pa dosta nede nücao

Buenos Aires 1945

"Besedilo je zvesta kopija originala, z vsemi njegovimi tiskarskimi napakami "

Kolman Skrilec
Tajnik

"Prekmurci en Berisso (Bs. Aires) año 1929"

 

PREKMURSKI SLOVENJE I TEJ DRÜSTVA VU ARGENTINI

 

Ftej par redaj štere eti doli spišen, šcem prestatiti predt naš slovenski narodt cejle dela kakso eti skous šle ftakše formo kak gzes znam, stempa tou šcem doprinesti kase naj prestávi istina preisakšega prouti tistim vnougim gucam šteri se cüjejo mednami i sp ešce škodlivi našemi Drüštvi.

Mislim ka nás prejmurski slovenov je náj vec esi prišlo odt leta 1926 taga. Tou tak vsi dobro znamo kak je naš žitek eti doli tekao i kak je gnesdén. Ali leta 1932 toga seje nastavilo prvo Slovensko potporno drüštvo, tistoga gláven nastavitel je bilo vsem poznáni Flórian Turk nás je pozvao oprivim deset daseje osnouvilo tisto drüštvo, pa tüdik tak lejko povejmo kaje sploj dobro bilou organizejrano, samo kaje tam falilo právi fundamenta i fküper razmenje. Zatok ka cibi bilou fküper razmenje tisto bise nikak nej restrgnnolo pa ci gli smo vse bili vkrvici šteri smo nastávlali kasmoje restepli, ali nejje tak tamje krivi bilousamo par lüdi, pa znábiti ranoc takši šteri so se za drüštvo nikaj nej šteli brigati.

Tak smo te ostali brezi drüštva do leta 1940 tega . Teseje nastavilo drügo prejkmusko Slovensko drüštvo Pod iménom Kultural y Social Yugoslava.

Ali po istini tak lejko povejmo, kaje tou drüštvo rastávlenokak slovensko, ali dapa nej za vse slovene.
Ka kak štéc ništerni pravijo, vejbi vsi lejko edni bili zakaj ste zacinjali drügo drüštvo, ali šteri tou pravijo tisti nejmajo istino, zátok ka cibi tisto drüštvo bilou nastávleno za vse slovene te bise tou moglo vrešuni meti ka mij prejk murski slovenje smo nej vsi edne vöre lüdjé tak bise pa te na tisti zacetek mogli pozvati zodboje stráni pa nej samo zedne zátok ka mij ovi drügi smo ránoc takši dobri slovenje kak tej ovi, ali ottoga vec nemo pisao zatokka bi znábitt zanoo dosta istine eti doli spisati, pabise sakšemi lejko nebi vidlo.

Tak te ftej casaj mislim vse dobro znamo, se cülo dosta vsefelé gucov , gucau sam sigdár pravo trbej zacnoto te e mo vsi kaj fküper pomágali pa da idnouk nikák vido kamij slovenje napraviti známo cigli smo nej spunili gimnázije, zátok ka drüštvo nadržijo cole pa velko znánáe nego dobra vola i prijatestvo . Medtakšim razgovárjanjem smo prišli do leta 1943 jega vtam letuje vsem dobro poznani Škalic Viktor véckrat prišao kmeni i vsigdár stem : vejpa cüješ nikaj bi trbelo zacnoti ka cejla svejt samo zatou güci pa Ošlay pride veckrát kmeni pa právi zacnimo nikaj, pa te clovek má velko volou paje takši clovek ka de vö tüdik držao, dobro sam pravo moški zacnite gjes sam zvami pa dosta drügi sam tak cüo. Idejo dnévi pá pride Škalic že máš kaj krédi ja gjes nej gjes cákan na vás ove, kaboš cakao tak nikam nepridemo ci mo samo cakali, tij samo nikaj pripraci pate zacnemo, paseje tak zgoudilo. Smo fküper znanosili vsefelé pravila od drügji drüštev pa doj zobrnoli tak kasmo meli edno pout pošteroj smo lejko šli, daje tou vse krédi bilou tesmo se najšli vküpe, prectémo sprepišemo pa tak smo te zacnoli tisto velko delo štero gnesdén stoji pa nigdár nemerjé.

Prvi Máy 1943 leta je bü o tisti dén šteroga smo osnouvili za zacétek Slovenskoga Potpornoga drüštva, smo pretstavili pred vec lüdi nose dela i pomejne i tej so vsi zdobrov volov z šcistim srcem znami držali tak ka fprvam mejseci nás je bilóu okoulik štiridesét moškov i dvajseti žensek. Tesmo prišli na tou ka moremo fküper pozvati velki Obcini zbor, ali kak vsakšem mesti prinas je tüdik tou bilou, kanej samo kasmo drüštvo napravili ali tomi drüštvi zdaj trbej voditelstvo, gjessam na tom büo ka voditelstvo senaj adebéra na velkam obcnem zbori, ali ovi drügji so pravli kaje nej dobro ka miij za tisti détou že vse moremo meti priprávleno alipa stoga vékšega, kkade eden ovoga pitamo gucimo, sam na takpa ja nikaj nede, tü naci nemre biti Ošlay vijte predsednik Rozman tij boš tájnik Kuzma tij blagájnik , mij ovi mopa že delali vami. Tak te té priprávlajouci odbor je zázvao . Obcini zbor na šestoga Junia, šteri je te nej obdržani za volo dobro poznani zrokov, teje pozvani na edenajtoga junia toga leta, tm seje potrdilo voditelstvo i se prestavo pomein drüštva. Pa potistoj pravicnoj pouti šterov smo zacnoli idemo napre, pase tüdik vidi ka pravica naprávi , zátokka gjése nišce doli nagléda pa gjé smo vsi ednáki ta msmo mocni tüdik Slovensko Podporno Drüštvo gnes stoji tak mocno i ntakšem dobram punti ka lejko povejmo ka se lejko na nájde vec ešce edno takše.
Samo naprej slovenje, že nede dugo kade stao naš Slovenski DOM všteram mose veselili vsi kak stári tak mládi

Koloman Skrilec

Avellaneda, Koledar 1945

"Besedilo je zvesta kopija originala, z vsemi njegovimi tiskarskimi napakami "

 

Copyright © 2007 // Eslovenos del Este - Esther Cmor  
Consultas y sugerencias:CONTACTO  
Sitio desarrollado y actualizado por:NAS.COM.AR
subir